Avtizem se izrazi zaradi različnih vzrokov, ki so zelo verjetno med seboj povezani. V splošnem velja, da imajo vzroki organsko oz. nevrobiološko osnovo, etiologija avtizma pa je predmet številnih znanstvenih in laičnih razprav.

Študije dvojčkov iz 70. let kažejo, da je avtizem v veliki meri genetsko pogojen. Na zelo majhnih vzorcih so dokazovale, da naj bi genetski faktorji v 90 % napovedovali, ali se bo pri otroku pojavil avtizem ali ne. Po vsej verjetnosti pri nastanku avtizma sodeluje več genov (naj bi jih bilo več kot 1000), geni pa so v neprestani medsebojni interakciji in v interakciji z okoljem. Novejše študije dvojčkov z avtizmom tako kažejo na manjši vpliv genetskih dejavnikov, vse večjo pomembnost pa pripisujejo nekaterim dejavnikom okolja.

Na razvoj avtizma naj bi vplivala kombinacija genetskih dejavnikov in vpliv dejavnikov okolja pred, ob in po porodu (prenatalnega, perinatalnega in postnatalnega okolja).

Rizični faktorji, ki so povezani z nastankom avtizma in sorodnih motenj, so starost staršev ter diabetes, krvavitve, uporaba zdravil za zdravljenje psihiatričnih bolezni in zloraba opojnih substanc pri materi v zgodnji nosečnosti. Večjo verjetnost za pojav avtizma pri otroku povezujejo tudi z nekaterimi prenatalnimi virusnimi okužbami pri materi ter s stresom.

Težave ob porodu (nizka porodna teža, nizka gestacijska starost, hipoksija) prav tako povečujejo verjetnost nastanka avtizma, ta odnos pa ni bil potrjen kot vzročno-posledičen.

V zadnjem času se precej govori tudi o dejavnikih okolja, ki privedejo do avtoimunih bolezni in alergij pri otroku (npr. aditivi, pesticidi v prehrani) ter o izpostavljenosti otroka določenim zdravilom, cepivom, infekcijam in težkim kovinam. Omenjeni dejavniki tveganja pa do sedaj še niso bili potrjeni z zanesljivimi študijami.

Viri:

– Gardener, H., Spiegelman, D. in Buka, S. L. (2009). Prenatal risk factors for autism: comprehensive meta-analysis. Br J Psychiatry, 195(1), 7–14.

Hallmayer, J., Cleveland, S., Torres, A., Phillips, J., Cohen, B., Torigoe, T., … Risch, N. (2011). Genetic heritability and shared environmental factors among twin pairs with autism. Arch Gen Psychiatry, 68(11), 1095–1102.

– Kolevzon, A., Gross, R. in Reichenberg, A. (2007). Prenatal and perinatal risk factors for autism. Arch Pediatr Adolesc Med, 161(4), 326–333.

– Rutter, M. (2005). Incidence of autism spectrum disorders: changes over time and their meaning. Acta Paediatr, 94(1), 2–15.

Iskanje po strani

Naročite se na novice